Grad Strmol, eden najstarejših in najbolje ohranjenih slovenskih gradov, se prvič omenja leta 1287, ko so vitezi Strmolski kupili pet kmetij v Repnjah. Njihov izvor ni povsem jasen – prihajali so lahko s Kranjske, Štajerske, Koroške ali nemških dežel. Spadali so med ugledne plemiče, vendar niso igrali pomembne vloge pri najmočnejših rodbinah, so pa bili nepogrešljiv del družbenega življenja od Velesovega do Kamnika.
Strmolski so v miru upravljali svoje posesti ter se povezovali s številnimi plemiškimi družinami v okolici. Moški člani so se pogosto posvetili duhovniškim poklicem, dve ženski iz rodu pa sta postali redovnici. Leta 1446 so pridobili status kranjskih deželanov, a je gorenjska veja izumrla leta 1458.
Med pomembnimi člani izstopa Majnhard, ki je bil leta 1359 župnik v Šenčurju in 1360 v Cerkljah, pozneje pa arhidiakon na Kranjskem. Njegov sorodnik Viljem ga je nasledil, najvišji cerkveni položaj pa je dosegel Jakob Strmolski kot kanonik in pravni zastopnik grofov Ortenburških.
Od 15. stoletja je bil grad povezan tudi z rodbino Rain iz Begunj, sprva fevdniki Ortenburžanov, pozneje Celjskih grofov. Sredi 15. stoletja so se povezali s Strmolskimi in leta 1436 je Friderik Rain omenjen kot svak Jakoba Strmolskega. Raini so bili podjetni, dejavni v cerkveni in civilni upravi ter znani humanisti, vojskovodje in politiki.
13.–15. stoletje: vitezi Strmolski
15. stoletje–1634: Raini
1634–1643: Schwab-Lichtenbergi
1643–1702: Baroni Ruessensteini
1709–1768: plemeniti Wollwitzi
1768–1769: Zoisi
1768–1843: Dietrichi
1843–1899: Urbančiči
1899–1910: Jožef Jenko
1910–1936: Klemen Fuchs
1936–1944: Rado Hribar
Samostan so ustanovili bratje Kamniški decembra 1238, prve redovnice pa so prišle iz Ziegelhofa na Dunaju. Veljal je za najbogatejši ženski samostan na Kranjskem, vanj pa so vstopala predvsem dekleta plemiškega rodu. Posesti so obsegale območja od Kamniških Alp do Ljubljane in Trojane na vzhodu.
Samostanu so bili inkorporirani trije župnijski okoliši – sv. Marjete v Trati pri Velesovem, sv. Jurija v Šenčurju in sv. Marije v Cerkljah.
Od leta 1533 so redovnice lastile grad Kamen (Frauenstein) nad samostanom, ki je bil uničen ob turških napadih leta 1471. Sedanja cerkev Marijinega oznanjenja v Adergasu je bila zgrajena med letoma 1766 in 1771, oltarje pa krasijo dela baročnega slikarja Johanna Martina Schmidta.
Samostan je bil ukinjen 12. januarja 1782, kar je povzročilo veliko duhovno in gospodarsko škodo.
Redovnice so se posvečale tudi izobraževanju deklet, vodenju lekarne in pomoči revnim.
Po ukinitvi so nekatere dragocenosti odpeljali, druga dela pa so se ohranila do danes.
